Kulturni utrinki

VEČ ...|3. 4. 2025
Mednarodni festival mladinskih pevskih zborov v Celju

V Celju v teh dneh poteka mladinski pevski festival z mednarodnim tekmovanjem in Zborovskim Bum-om- Živahno dogajanje nam je predstavil član komisije in organizacijskega odbora David Preložnik.

Mednarodni festival mladinskih pevskih zborov v Celju

V Celju v teh dneh poteka mladinski pevski festival z mednarodnim tekmovanjem in Zborovskim Bum-om- Živahno dogajanje nam je predstavil član komisije in organizacijskega odbora David Preložnik.

kulturaliteraturalikovna umetnostglasbagledališčefilmCeljemladinski festivaldavid preložnik

Kulturni utrinki

Mednarodni festival mladinskih pevskih zborov v Celju

V Celju v teh dneh poteka mladinski pevski festival z mednarodnim tekmovanjem in Zborovskim Bum-om- Živahno dogajanje nam je predstavil član komisije in organizacijskega odbora David Preložnik.

VEČ ...|3. 4. 2025
Mednarodni festival mladinskih pevskih zborov v Celju

V Celju v teh dneh poteka mladinski pevski festival z mednarodnim tekmovanjem in Zborovskim Bum-om- Živahno dogajanje nam je predstavil član komisije in organizacijskega odbora David Preložnik.

Jure Sešek

kulturaliteraturalikovna umetnostglasbagledališčefilmCeljemladinski festivaldavid preložnik

Naš gost

VEČ ...|19. 10. 2024
Srečko Maček

V tokratnem sobotnem popoldnevu je bil naš gost Srečko Maček, bibliotekar iz domoznanskega oddelka Osrednje knjižnice Celje, ki se svojemu delu predaja s strastjo in nalezljivo navdušenostjo. Pri svojem odkrivanju zakladov lokalnega območja v to vpleta najrazličnejše sodelavce. V pogovoru ste spoznali delček njegovega življenja, med drugim spomine na osnovnošolska in študijska leta – študiral je slovenščino in srbohrvaščino, veselje z dramsko umetnostjo, ki se je začelo že v času vajeništva v Pivovarni Laško, zdaj pa se krepi s sodelovanjem v ljubiteljskem gledališču Petra Simonitija Celje, kjer so ustvarili številne dramske projekte in recitale od Alme Karlin, Franceta Balantiča do Gibranovega Preroka; sodeloval pa je tudi v Laškem pasijonu. Izvedeli ste, kako se je spletlo sodelovanje s puljsko knjižnico in kakšna je njegova vloga pri Kamri – domoznanskem spletnem portalu. Zaupal nam je, zakaj je bil pomemben Lovro Stepišnik – prvi potujoči knjižničar in za konec, kaj osmišlja njegovo življenje.

Srečko Maček

V tokratnem sobotnem popoldnevu je bil naš gost Srečko Maček, bibliotekar iz domoznanskega oddelka Osrednje knjižnice Celje, ki se svojemu delu predaja s strastjo in nalezljivo navdušenostjo. Pri svojem odkrivanju zakladov lokalnega območja v to vpleta najrazličnejše sodelavce. V pogovoru ste spoznali delček njegovega življenja, med drugim spomine na osnovnošolska in študijska leta – študiral je slovenščino in srbohrvaščino, veselje z dramsko umetnostjo, ki se je začelo že v času vajeništva v Pivovarni Laško, zdaj pa se krepi s sodelovanjem v ljubiteljskem gledališču Petra Simonitija Celje, kjer so ustvarili številne dramske projekte in recitale od Alme Karlin, Franceta Balantiča do Gibranovega Preroka; sodeloval pa je tudi v Laškem pasijonu. Izvedeli ste, kako se je spletlo sodelovanje s puljsko knjižnico in kakšna je njegova vloga pri Kamri – domoznanskem spletnem portalu. Zaupal nam je, zakaj je bil pomemben Lovro Stepišnik – prvi potujoči knjižničar in za konec, kaj osmišlja njegovo življenje.

spominživljenjebibliotekarstvodomoznanstvoOsrednja knjižnica CeljeLjubiteljsko gledališče Petra Simonitija Celje

Naš gost

Srečko Maček

V tokratnem sobotnem popoldnevu je bil naš gost Srečko Maček, bibliotekar iz domoznanskega oddelka Osrednje knjižnice Celje, ki se svojemu delu predaja s strastjo in nalezljivo navdušenostjo. Pri svojem odkrivanju zakladov lokalnega območja v to vpleta najrazličnejše sodelavce. V pogovoru ste spoznali delček njegovega življenja, med drugim spomine na osnovnošolska in študijska leta – študiral je slovenščino in srbohrvaščino, veselje z dramsko umetnostjo, ki se je začelo že v času vajeništva v Pivovarni Laško, zdaj pa se krepi s sodelovanjem v ljubiteljskem gledališču Petra Simonitija Celje, kjer so ustvarili številne dramske projekte in recitale od Alme Karlin, Franceta Balantiča do Gibranovega Preroka; sodeloval pa je tudi v Laškem pasijonu. Izvedeli ste, kako se je spletlo sodelovanje s puljsko knjižnico in kakšna je njegova vloga pri Kamri – domoznanskem spletnem portalu. Zaupal nam je, zakaj je bil pomemben Lovro Stepišnik – prvi potujoči knjižničar in za konec, kaj osmišlja njegovo življenje.

VEČ ...|19. 10. 2024
Srečko Maček

V tokratnem sobotnem popoldnevu je bil naš gost Srečko Maček, bibliotekar iz domoznanskega oddelka Osrednje knjižnice Celje, ki se svojemu delu predaja s strastjo in nalezljivo navdušenostjo. Pri svojem odkrivanju zakladov lokalnega območja v to vpleta najrazličnejše sodelavce. V pogovoru ste spoznali delček njegovega življenja, med drugim spomine na osnovnošolska in študijska leta – študiral je slovenščino in srbohrvaščino, veselje z dramsko umetnostjo, ki se je začelo že v času vajeništva v Pivovarni Laško, zdaj pa se krepi s sodelovanjem v ljubiteljskem gledališču Petra Simonitija Celje, kjer so ustvarili številne dramske projekte in recitale od Alme Karlin, Franceta Balantiča do Gibranovega Preroka; sodeloval pa je tudi v Laškem pasijonu. Izvedeli ste, kako se je spletlo sodelovanje s puljsko knjižnico in kakšna je njegova vloga pri Kamri – domoznanskem spletnem portalu. Zaupal nam je, zakaj je bil pomemben Lovro Stepišnik – prvi potujoči knjižničar in za konec, kaj osmišlja njegovo življenje.

Radio Ognjišče

spominživljenjebibliotekarstvodomoznanstvoOsrednja knjižnica CeljeLjubiteljsko gledališče Petra Simonitija Celje

Informativni prispevki

VEČ ...|5. 3. 2024
Škof Matjaž o obisku v BiH, obletnici imenovanja za ordinarija in evtanaziji

Minulo soboto je bil v katedrali svetega Bonaventure v Banja Luki posvečen novi banjaluški škof Željko Majić. Slovesnosti so udeležili kar štirje škofje iz Slovenije in sicer mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl, murskosoboški škof Peter Štumpf, koprski škof Jurij Bizjak in celjski škof Maksimilijan Matjaž. Slednji je za naš radio povedal, da je ta škofija močno povezana s Slovenijo, saj so katoličani med vojno in tudi po njej iz te škofije skoraj v celoti odšli zaradi težkih razmer. »Zato smo se odločili, da pokažemo solidarnost s škofi in verniki te škofije,« je povedal.

»Na področju Bosne in Hercegovine ter sosednjih držav ocenjujem sodelovanje Škofovske konference kot pozitivno,« je dejal. Ob tretji obletnici imenovanja za novega celjskega škofa pa je škof Matjaž poudaril povezovanje in združevanje za krepitev občestva ter skrb za duhovnike. V celjski škofiji so, kot je dejal že v prvem letu uspeli povezati manjše župnije, kar je prineslo izboljšanje sodelovanja in pomoči med duhovniki.
 

»V zadnjih treh letih svoje službe sem v Celju opazil lepoto in kvaliteto Božjega ljudstva ter se osredotočil na nove načine oznanjevanja in kateheze,« je povedal. Vizija za naslednjih deset let vključuje formacijo duhovnikov, povezovanje manjših dekanij ter spodbujanje življenjskih sodelavcev. Sinodalna prenova je pomembna za prepoznavanje kot del Kristusovega telesa, je dejal.
 

Glede razprave o evtanaziji v državnem zboru meni, da se moramo soočiti s težavami in odnosi do življenja v družbi. Pozornost je treba nameniti dostojanstvu vsakega človeka in zaščiti življenje, saj je dar življenja največji dar, ki ga moramo ceniti in spoštovati.


 

Škof Matjaž o obisku v BiH, obletnici imenovanja za ordinarija in evtanaziji

Minulo soboto je bil v katedrali svetega Bonaventure v Banja Luki posvečen novi banjaluški škof Željko Majić. Slovesnosti so udeležili kar štirje škofje iz Slovenije in sicer mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl, murskosoboški škof Peter Štumpf, koprski škof Jurij Bizjak in celjski škof Maksimilijan Matjaž. Slednji je za naš radio povedal, da je ta škofija močno povezana s Slovenijo, saj so katoličani med vojno in tudi po njej iz te škofije skoraj v celoti odšli zaradi težkih razmer. »Zato smo se odločili, da pokažemo solidarnost s škofi in verniki te škofije,« je povedal.

»Na področju Bosne in Hercegovine ter sosednjih držav ocenjujem sodelovanje Škofovske konference kot pozitivno,« je dejal. Ob tretji obletnici imenovanja za novega celjskega škofa pa je škof Matjaž poudaril povezovanje in združevanje za krepitev občestva ter skrb za duhovnike. V celjski škofiji so, kot je dejal že v prvem letu uspeli povezati manjše župnije, kar je prineslo izboljšanje sodelovanja in pomoči med duhovniki.
 

»V zadnjih treh letih svoje službe sem v Celju opazil lepoto in kvaliteto Božjega ljudstva ter se osredotočil na nove načine oznanjevanja in kateheze,« je povedal. Vizija za naslednjih deset let vključuje formacijo duhovnikov, povezovanje manjših dekanij ter spodbujanje življenjskih sodelavcev. Sinodalna prenova je pomembna za prepoznavanje kot del Kristusovega telesa, je dejal.
 

Glede razprave o evtanaziji v državnem zboru meni, da se moramo soočiti s težavami in odnosi do življenja v družbi. Pozornost je treba nameniti dostojanstvu vsakega človeka in zaščiti življenje, saj je dar življenja največji dar, ki ga moramo ceniti in spoštovati.


 

infopapež. celješkofjepolitikaevtanazija

Informativni prispevki

Škof Matjaž o obisku v BiH, obletnici imenovanja za ordinarija in evtanaziji

Minulo soboto je bil v katedrali svetega Bonaventure v Banja Luki posvečen novi banjaluški škof Željko Majić. Slovesnosti so udeležili kar štirje škofje iz Slovenije in sicer mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl, murskosoboški škof Peter Štumpf, koprski škof Jurij Bizjak in celjski škof Maksimilijan Matjaž. Slednji je za naš radio povedal, da je ta škofija močno povezana s Slovenijo, saj so katoličani med vojno in tudi po njej iz te škofije skoraj v celoti odšli zaradi težkih razmer. »Zato smo se odločili, da pokažemo solidarnost s škofi in verniki te škofije,« je povedal.

»Na področju Bosne in Hercegovine ter sosednjih držav ocenjujem sodelovanje Škofovske konference kot pozitivno,« je dejal. Ob tretji obletnici imenovanja za novega celjskega škofa pa je škof Matjaž poudaril povezovanje in združevanje za krepitev občestva ter skrb za duhovnike. V celjski škofiji so, kot je dejal že v prvem letu uspeli povezati manjše župnije, kar je prineslo izboljšanje sodelovanja in pomoči med duhovniki.
 

»V zadnjih treh letih svoje službe sem v Celju opazil lepoto in kvaliteto Božjega ljudstva ter se osredotočil na nove načine oznanjevanja in kateheze,« je povedal. Vizija za naslednjih deset let vključuje formacijo duhovnikov, povezovanje manjših dekanij ter spodbujanje življenjskih sodelavcev. Sinodalna prenova je pomembna za prepoznavanje kot del Kristusovega telesa, je dejal.
 

Glede razprave o evtanaziji v državnem zboru meni, da se moramo soočiti s težavami in odnosi do življenja v družbi. Pozornost je treba nameniti dostojanstvu vsakega človeka in zaščiti življenje, saj je dar življenja največji dar, ki ga moramo ceniti in spoštovati.


 

VEČ ...|5. 3. 2024
Škof Matjaž o obisku v BiH, obletnici imenovanja za ordinarija in evtanaziji

Minulo soboto je bil v katedrali svetega Bonaventure v Banja Luki posvečen novi banjaluški škof Željko Majić. Slovesnosti so udeležili kar štirje škofje iz Slovenije in sicer mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl, murskosoboški škof Peter Štumpf, koprski škof Jurij Bizjak in celjski škof Maksimilijan Matjaž. Slednji je za naš radio povedal, da je ta škofija močno povezana s Slovenijo, saj so katoličani med vojno in tudi po njej iz te škofije skoraj v celoti odšli zaradi težkih razmer. »Zato smo se odločili, da pokažemo solidarnost s škofi in verniki te škofije,« je povedal.

»Na področju Bosne in Hercegovine ter sosednjih držav ocenjujem sodelovanje Škofovske konference kot pozitivno,« je dejal. Ob tretji obletnici imenovanja za novega celjskega škofa pa je škof Matjaž poudaril povezovanje in združevanje za krepitev občestva ter skrb za duhovnike. V celjski škofiji so, kot je dejal že v prvem letu uspeli povezati manjše župnije, kar je prineslo izboljšanje sodelovanja in pomoči med duhovniki.
 

»V zadnjih treh letih svoje službe sem v Celju opazil lepoto in kvaliteto Božjega ljudstva ter se osredotočil na nove načine oznanjevanja in kateheze,« je povedal. Vizija za naslednjih deset let vključuje formacijo duhovnikov, povezovanje manjših dekanij ter spodbujanje življenjskih sodelavcev. Sinodalna prenova je pomembna za prepoznavanje kot del Kristusovega telesa, je dejal.
 

Glede razprave o evtanaziji v državnem zboru meni, da se moramo soočiti s težavami in odnosi do življenja v družbi. Pozornost je treba nameniti dostojanstvu vsakega človeka in zaščiti življenje, saj je dar življenja največji dar, ki ga moramo ceniti in spoštovati.


 

Alen Salihović

infopapež. celješkofjepolitikaevtanazija

Informativni prispevki

VEČ ...|18. 8. 2023
Celjski škof Maksimilijan Matjaž obiskal v neurju prizadete Luče, Mozirje in Nazarje

Nedavno neurje je zelo prizadelo tudi kraje, ki sodijo v škofijo Celje. Ob hudih neurjih, ki so še posebej zadela prebivalce te škofije je ordinarij Maksimilijan Matjaž takoj ob začetku izrazil bližino vsem, ki so v stiski. Zahvalil se je tistim, ki nesebično pomagajo in ob katastrofi, ki je prizadela Slovenijo povabil k molitvi. V celjski stolnici so v ta namen v minulih dneh pri večerni sveti maši molili pred Najsvetejšim. Škof Matjaž si je v tem tednu tudi ogledal prizadeta območja.

Celjski škof Maksimilijan Matjaž obiskal v neurju prizadete Luče, Mozirje in Nazarje

Nedavno neurje je zelo prizadelo tudi kraje, ki sodijo v škofijo Celje. Ob hudih neurjih, ki so še posebej zadela prebivalce te škofije je ordinarij Maksimilijan Matjaž takoj ob začetku izrazil bližino vsem, ki so v stiski. Zahvalil se je tistim, ki nesebično pomagajo in ob katastrofi, ki je prizadela Slovenijo povabil k molitvi. V celjski stolnici so v ta namen v minulih dneh pri večerni sveti maši molili pred Najsvetejšim. Škof Matjaž si je v tem tednu tudi ogledal prizadeta območja.

infoneurjecelješkofMaksimilijan matjažmolitevpomočpogovor

Informativni prispevki

Celjski škof Maksimilijan Matjaž obiskal v neurju prizadete Luče, Mozirje in Nazarje

Nedavno neurje je zelo prizadelo tudi kraje, ki sodijo v škofijo Celje. Ob hudih neurjih, ki so še posebej zadela prebivalce te škofije je ordinarij Maksimilijan Matjaž takoj ob začetku izrazil bližino vsem, ki so v stiski. Zahvalil se je tistim, ki nesebično pomagajo in ob katastrofi, ki je prizadela Slovenijo povabil k molitvi. V celjski stolnici so v ta namen v minulih dneh pri večerni sveti maši molili pred Najsvetejšim. Škof Matjaž si je v tem tednu tudi ogledal prizadeta območja.

VEČ ...|18. 8. 2023
Celjski škof Maksimilijan Matjaž obiskal v neurju prizadete Luče, Mozirje in Nazarje

Nedavno neurje je zelo prizadelo tudi kraje, ki sodijo v škofijo Celje. Ob hudih neurjih, ki so še posebej zadela prebivalce te škofije je ordinarij Maksimilijan Matjaž takoj ob začetku izrazil bližino vsem, ki so v stiski. Zahvalil se je tistim, ki nesebično pomagajo in ob katastrofi, ki je prizadela Slovenijo povabil k molitvi. V celjski stolnici so v ta namen v minulih dneh pri večerni sveti maši molili pred Najsvetejšim. Škof Matjaž si je v tem tednu tudi ogledal prizadeta območja.

Alen Salihović

infoneurjecelješkofMaksimilijan matjažmolitevpomočpogovor

Kulturni utrinki

VEČ ...|18. 1. 2022
Načrti Pokrajinskega muzeja Celje - Pred premiero opere Ljubezenski napoj

Načrti Pokrajinskega muzeja Celje - Pred premiero opere Ljubezenski napoj

kulturaStane RozmanPokrajinski muzej Celje

Kulturni utrinki

Načrti Pokrajinskega muzeja Celje - Pred premiero opere Ljubezenski napoj
VEČ ...|18. 1. 2022
Načrti Pokrajinskega muzeja Celje - Pred premiero opere Ljubezenski napoj

Jože Bartolj

kulturaStane RozmanPokrajinski muzej Celje

Kulturni utrinki

VEČ ...|11. 3. 2021
Odlomek iz recitala ob 90 letnici Neže Maurer

Pripravili člani ljubiteljskega gledališča Petra Simonitija Celje

Odlomek iz recitala ob 90 letnici Neže Maurer

Pripravili člani ljubiteljskega gledališča Petra Simonitija Celje

kulturaNeža MaurerGledališče Petra Simonitija Celje

Kulturni utrinki

Odlomek iz recitala ob 90 letnici Neže Maurer

Pripravili člani ljubiteljskega gledališča Petra Simonitija Celje

VEČ ...|11. 3. 2021
Odlomek iz recitala ob 90 letnici Neže Maurer

Pripravili člani ljubiteljskega gledališča Petra Simonitija Celje

Jože Bartolj

kulturaNeža MaurerGledališče Petra Simonitija Celje

Sobotna iskrica

VEČ ...|13. 6. 2020
Mavrica pred počitnicami in akcija S srcem za morje otrok

Naša otroška oddaja se je tokrat predstavila z novim glasbenim uvodom. Ja, po dolgih letih je Iskrica dobila nov avizo. V njem med drugim pravi: Sobotna iskrica, do sreče bližnjica ... Gledala je proti počitnicam, se ustavila pri minulem prazniku in vsebini Mavrice. Med drugim nas je nagovorila z mislijo: Vse, kar si in kar imaš, vse, kar sanjaš, vse, kar znaš, vse je dar in vse zastonj, vse ti je podaril On, ki te je prvi vzljubil ... Povabila je tudi k sodelovanju v dobrodelni akciji S srcem za morje otrok.

Mavrica pred počitnicami in akcija S srcem za morje otrok

Naša otroška oddaja se je tokrat predstavila z novim glasbenim uvodom. Ja, po dolgih letih je Iskrica dobila nov avizo. V njem med drugim pravi: Sobotna iskrica, do sreče bližnjica ... Gledala je proti počitnicam, se ustavila pri minulem prazniku in vsebini Mavrice. Med drugim nas je nagovorila z mislijo: Vse, kar si in kar imaš, vse, kar sanjaš, vse, kar znaš, vse je dar in vse zastonj, vse ti je podaril On, ki te je prvi vzljubil ... Povabila je tudi k sodelovanju v dobrodelni akciji S srcem za morje otrok.

otrociDružinamavricaS srcem za morje otrokMIKCeljedobrodelnost

Sobotna iskrica

Mavrica pred počitnicami in akcija S srcem za morje otrok
Naša otroška oddaja se je tokrat predstavila z novim glasbenim uvodom. Ja, po dolgih letih je Iskrica dobila nov avizo. V njem med drugim pravi: Sobotna iskrica, do sreče bližnjica ... Gledala je proti počitnicam, se ustavila pri minulem prazniku in vsebini Mavrice. Med drugim nas je nagovorila z mislijo: Vse, kar si in kar imaš, vse, kar sanjaš, vse, kar znaš, vse je dar in vse zastonj, vse ti je podaril On, ki te je prvi vzljubil ... Povabila je tudi k sodelovanju v dobrodelni akciji S srcem za morje otrok.
VEČ ...|13. 6. 2020
Mavrica pred počitnicami in akcija S srcem za morje otrok
Naša otroška oddaja se je tokrat predstavila z novim glasbenim uvodom. Ja, po dolgih letih je Iskrica dobila nov avizo. V njem med drugim pravi: Sobotna iskrica, do sreče bližnjica ... Gledala je proti počitnicam, se ustavila pri minulem prazniku in vsebini Mavrice. Med drugim nas je nagovorila z mislijo: Vse, kar si in kar imaš, vse, kar sanjaš, vse, kar znaš, vse je dar in vse zastonj, vse ti je podaril On, ki te je prvi vzljubil ... Povabila je tudi k sodelovanju v dobrodelni akciji S srcem za morje otrok.

Jure Sešek

otrociDružinamavricaS srcem za morje otrokMIKCeljedobrodelnost

Dogodki

VEČ ...|27. 11. 2019
29. dobrodelni koncert Klic dobrote

Poslušali ste neposredni prenos iz celjske dvorane Golovec, kjer je Slovenska Karitas pripravila 29. dobrodelni koncert Klic dobrote. Nastopilo je kar nekaj radijskih kolegov, ter odličnih glasbenikov, ki so peli ob spremljavi zdravniškega orkestra CAMERATA MEDICA.

29. dobrodelni koncert Klic dobrote

Poslušali ste neposredni prenos iz celjske dvorane Golovec, kjer je Slovenska Karitas pripravila 29. dobrodelni koncert Klic dobrote. Nastopilo je kar nekaj radijskih kolegov, ter odličnih glasbenikov, ki so peli ob spremljavi zdravniškega orkestra CAMERATA MEDICA.

KaritaskoncertglasbaCelje

Dogodki

29. dobrodelni koncert Klic dobrote
Poslušali ste neposredni prenos iz celjske dvorane Golovec, kjer je Slovenska Karitas pripravila 29. dobrodelni koncert Klic dobrote. Nastopilo je kar nekaj radijskih kolegov, ter odličnih glasbenikov, ki so peli ob spremljavi zdravniškega orkestra CAMERATA MEDICA.
VEČ ...|27. 11. 2019
29. dobrodelni koncert Klic dobrote
Poslušali ste neposredni prenos iz celjske dvorane Golovec, kjer je Slovenska Karitas pripravila 29. dobrodelni koncert Klic dobrote. Nastopilo je kar nekaj radijskih kolegov, ter odličnih glasbenikov, ki so peli ob spremljavi zdravniškega orkestra CAMERATA MEDICA.

RTV Slovenija

KaritaskoncertglasbaCelje

Priporočamo
|
Aktualno

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|4. 4. 2025
Zlata leta Rabeljskega rudnika v fotografijah

S fotografsko razstavo v Trstu so oživili spomin na zgodovino in izročilo, ki ju v Rablju v Kanalski dolini dandanes skušajo turistično vrednotiti. Stoletja je tamkajšnji rudnik spadal med najpomembnejše rudnike svinca in cinka v vsej Evropi in močno zaznamoval zgodovino kraja z gospodarskega in družabnega vidika. Nekdanji rudnik, ki obsega okoli 130 km rovov do 520 m pod zemljo, so spremenili v mednarodni georudarski park, ki ohranja spomin na rudarski poklic in je hkrati turistična in izobraževalna znamenitost. Fotografije, ki so razstavljene v deželnem svetu Furlanije-Julijske krajine v Trstu, pričajo tako o življenju in delu rudarjev kot o življenju Rabeljčanov, saj je bil v začetku XX. stoletja Rabelj zelo velika in živahna vas s približno 3.000 prebivalci. Po zaprtju rudnika leta 1991 je kraj močno prizadelo izseljevanje. Posebno zanimiv je načrt vrednotenja znamenitega Štolna, ki pod zemljo povezuje Rabelj z Logom pod Mangartom. Julija bo praznoval 120. obletnico odprtja, še piše beneški petnajstdnevnik Dom.

Zlata leta Rabeljskega rudnika v fotografijah

S fotografsko razstavo v Trstu so oživili spomin na zgodovino in izročilo, ki ju v Rablju v Kanalski dolini dandanes skušajo turistično vrednotiti. Stoletja je tamkajšnji rudnik spadal med najpomembnejše rudnike svinca in cinka v vsej Evropi in močno zaznamoval zgodovino kraja z gospodarskega in družabnega vidika. Nekdanji rudnik, ki obsega okoli 130 km rovov do 520 m pod zemljo, so spremenili v mednarodni georudarski park, ki ohranja spomin na rudarski poklic in je hkrati turistična in izobraževalna znamenitost. Fotografije, ki so razstavljene v deželnem svetu Furlanije-Julijske krajine v Trstu, pričajo tako o življenju in delu rudarjev kot o življenju Rabeljčanov, saj je bil v začetku XX. stoletja Rabelj zelo velika in živahna vas s približno 3.000 prebivalci. Po zaprtju rudnika leta 1991 je kraj močno prizadelo izseljevanje. Posebno zanimiv je načrt vrednotenja znamenitega Štolna, ki pod zemljo povezuje Rabelj z Logom pod Mangartom. Julija bo praznoval 120. obletnico odprtja, še piše beneški petnajstdnevnik Dom.

Matjaž Merljak

družbarojakikultura

Doživetja narave

VEČ ...|4. 4. 2025
Slovo satelita Gaia, znanstveno delo v ESI in GoChile

Naša gostja je bila tokrat astrofizičarka dr. Andreja Gomboc. Pogovarjali smo se o slovesu satelita Gaia, pri katerem je sodelovala tudi sama, o vlogi znanosti v Evropski vesoljski agenciji in o tem, kako se razvija projekt GoChile. Posebej velja prisluhniti vabilu na poletno šolo astronomije za mlade, časa za prijavo z motivacijskim pismom ni več veliko.

Slovo satelita Gaia, znanstveno delo v ESI in GoChile

Naša gostja je bila tokrat astrofizičarka dr. Andreja Gomboc. Pogovarjali smo se o slovesu satelita Gaia, pri katerem je sodelovala tudi sama, o vlogi znanosti v Evropski vesoljski agenciji in o tem, kako se razvija projekt GoChile. Posebej velja prisluhniti vabilu na poletno šolo astronomije za mlade, časa za prijavo z motivacijskim pismom ni več veliko.

Blaž Lesnik

astronomijavesoljeESAGoChileGaianočno neboopazovanje

Svetovalnica

VEČ ...|4. 4. 2025
Splav, celjenje ran

Z nami je bila Katarina Nzobandora iz Zavoda živim. Govorili smo o ranjenosti po izkušnji splava. Mnogokrat se v javnosti zmanjšuje pomen tega dejanja, pozabi na to, da ne umre le detece, ampak z njim tudi del materinega srca, naj si to prizna ali ne. Slišali smo, kako v Zavodu živim to izkusijo in kako pomagajo na poti okrevanja.

Splav, celjenje ran

Z nami je bila Katarina Nzobandora iz Zavoda živim. Govorili smo o ranjenosti po izkušnji splava. Mnogokrat se v javnosti zmanjšuje pomen tega dejanja, pozabi na to, da ne umre le detece, ampak z njim tudi del materinega srca, naj si to prizna ali ne. Slišali smo, kako v Zavodu živim to izkusijo in kako pomagajo na poti okrevanja.

Radio Ognjišče, Tanja Dominko

svetovanje

Moja zgodba

VEČ ...|30. 3. 2025
Željko Oset o dnevniku škofa Andreja Karlina

V oddaji Moja zgodba je bil gost zgodovinar dr. Željko Óset , ki je spregovoril o prevratni dobi v Trstu takoj po koncu prve svetovne vojne. Avtor se je namreč ukvarjal s tržaškim škofom Andrejem Karlinom, ki je od konca oktobra 1918 do aprila 1919 pisal dnevnik. Ta je bil javnosti doslej poznan zgolj v italijanskem prevodu, kljub temu, da je dnevnik pisan v slovenščini. Predstavili bomo revolucionarne razmere v katerih je bil Karlin primoran zapustiti svojo škofijo.

Željko Oset o dnevniku škofa Andreja Karlina

V oddaji Moja zgodba je bil gost zgodovinar dr. Željko Óset , ki je spregovoril o prevratni dobi v Trstu takoj po koncu prve svetovne vojne. Avtor se je namreč ukvarjal s tržaškim škofom Andrejem Karlinom, ki je od konca oktobra 1918 do aprila 1919 pisal dnevnik. Ta je bil javnosti doslej poznan zgolj v italijanskem prevodu, kljub temu, da je dnevnik pisan v slovenščini. Predstavili bomo revolucionarne razmere v katerih je bil Karlin primoran zapustiti svojo škofijo.

Jože Bartolj

spominpolitikaAndrej KarlinŽeljko Oset

Naš pogled

VEČ ...|1. 4. 2025
Marjan Bunič: Čim več se smejte!

Vas je danes že kdo potegnil za nos? Vas je kdo naprvoaprilil? In? Kako ste se odzvali? Pravzaprav natančneje: Kaj ste ob tem razmišljali? Ste se iskreno zabavali in morda potegavščini še kaj dodali? Ste se morda sicer prijazno nasmehnili, a v sebi čutili, da vam je to odveč? Ali pa ste zadevo ignorirali in se morda glasno zgražali nad neumnostmi, neresnostjo in zapravljanjem časa? Kakorkoli, vse našteto so povsem običajni odzivi. Pa vendar …

Marjan Bunič: Čim več se smejte!

Vas je danes že kdo potegnil za nos? Vas je kdo naprvoaprilil? In? Kako ste se odzvali? Pravzaprav natančneje: Kaj ste ob tem razmišljali? Ste se iskreno zabavali in morda potegavščini še kaj dodali? Ste se morda sicer prijazno nasmehnili, a v sebi čutili, da vam je to odveč? Ali pa ste zadevo ignorirali in se morda glasno zgražali nad neumnostmi, neresnostjo in zapravljanjem časa? Kakorkoli, vse našteto so povsem običajni odzivi. Pa vendar …

Marjan Bunič

komentar

Ritem srca

VEČ ...|4. 4. 2025
Nova Mana vabi na koncert 10. aprila

Vam je poznano ime skupine Mana? Prav gotovo poznate vsaj katero od njihovih pesmi, ki so leta 2009 izšle na njihovem edinem albumu Ti. Po mnogih letih pa se glasbena zapuščina Alenka Zwitterja oživlja in spravlja v življenje pod okriljem nove glasbene zasedbe: Nova Mana.

Več o njihovem ustvarjanju in koncertu, ki ga pripravljajo sta v pogovoru z Blažem Lesnikom razkrila Maša Leskovar in Primož Križaj.

Nova Mana vabi na koncert 10. aprila

Vam je poznano ime skupine Mana? Prav gotovo poznate vsaj katero od njihovih pesmi, ki so leta 2009 izšle na njihovem edinem albumu Ti. Po mnogih letih pa se glasbena zapuščina Alenka Zwitterja oživlja in spravlja v življenje pod okriljem nove glasbene zasedbe: Nova Mana.

Več o njihovem ustvarjanju in koncertu, ki ga pripravljajo sta v pogovoru z Blažem Lesnikom razkrila Maša Leskovar in Primož Križaj.

Andrej Jerman

glasbasodobna krščanska glasbaduhovnostnovostikoncert

Petkov večer

VEČ ...|4. 4. 2025
Teden katoliškega šolstva

Tednu katoliškega šolstva smo postavili piko v oddaji Petkov večer, v kateri smo z vašo pomočjo, drage poslušalke, spoštovani poslušalci, zbirali sredstva za pomoč dijakom in učencem. V oddaji so se zvrstile zgodbe iz vseh katoliških vzgojno-izobraževalnih ustanov, deležni smo bili glasbene ustvarjalnosti mladih, rdečo nit pa je pletla tudi skupinica maturantov v studiu. 

Teden katoliškega šolstva

Tednu katoliškega šolstva smo postavili piko v oddaji Petkov večer, v kateri smo z vašo pomočjo, drage poslušalke, spoštovani poslušalci, zbirali sredstva za pomoč dijakom in učencem. V oddaji so se zvrstile zgodbe iz vseh katoliških vzgojno-izobraževalnih ustanov, deležni smo bili glasbene ustvarjalnosti mladih, rdečo nit pa je pletla tudi skupinica maturantov v studiu. 

Marjan Bunič

mladikatoliškišoladobrodelnost

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|4. 4. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 4. 4.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 4. 4.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Doživetja narave

VEČ ...|4. 4. 2025
Slovo satelita Gaia, znanstveno delo v ESI in GoChile

Naša gostja je bila tokrat astrofizičarka dr. Andreja Gomboc. Pogovarjali smo se o slovesu satelita Gaia, pri katerem je sodelovala tudi sama, o vlogi znanosti v Evropski vesoljski agenciji in o tem, kako se razvija projekt GoChile. Posebej velja prisluhniti vabilu na poletno šolo astronomije za mlade, časa za prijavo z motivacijskim pismom ni več veliko.

Slovo satelita Gaia, znanstveno delo v ESI in GoChile

Naša gostja je bila tokrat astrofizičarka dr. Andreja Gomboc. Pogovarjali smo se o slovesu satelita Gaia, pri katerem je sodelovala tudi sama, o vlogi znanosti v Evropski vesoljski agenciji in o tem, kako se razvija projekt GoChile. Posebej velja prisluhniti vabilu na poletno šolo astronomije za mlade, časa za prijavo z motivacijskim pismom ni več veliko.

Blaž Lesnik

astronomijavesoljeESAGoChileGaianočno neboopazovanje